Dragoceni kipec jelena in košute se je iz Italije po več desetletjih vrnil domov

Dvorec pri Planini, ki od požiga leta 1944 propada, se je ponašal z bogato zbirko umetnin, knjižnico in izbranim pohištvom. Del premične dediščine so Windischgrätzi odnesli s seboj v Italijo, ostalo je bilo večinoma izropano, čeprav muzej me drugim hrani nekaj tamkajšnjih slik Francesca Pittonija (1645-1724) in doprsni kip grofa Cobenzla. Ta je trenutno na razstavi Barok v Narodni galeriji.

Nekatere predmete so iz različnih razlogov vzeli tudi nekdanji delavci iz dvorca, takšna je tudi zgodba kipca, ki brez podstavka meri 50x60 centimetrov. "Ta mesec sta nas poklicala brat in sestra Danimir in Mirjan Mikolj, zavedna zamejca iz Trsta, in povedala, da imajo v družinski lasti zanimivo delo, ki naj bi pripadalo plemiški družini Windischgrätz in izviralo iz dvorca Hošperk," je povedal kustos Tine Kaluža.

Kipec naj bi po njunem pripovedovanju pred partizanskim požigom rešil prijatelj Windischgrätzev, znani lovski čuvaj Maks Martinčič. Najprej ga je zakopal, po vojni pa izkopal in podaril lovskemu prijatelju Jožetu Benigarju, dolgoletnemu predsedniku Lovske zveze Slovenije.

Benigar je nato kipec podaril očetu obeh donatorjev, s katerim sta kot prijatelja hodila na lov na Mašun pod Snežnikom. Donatorja imata lepe spomine na čase, ko sta v otroštvu očeta spremljala na izlete v Slovenijo, poznata tudi zgodovino Hošperka in želela sta, da se kipec vrne v kraje, iz katerih izvira, je povedal Kaluža.

Kipec je izdelalo še danes delujoče podjetje Rosenthal z Bavarska, o čemer priča pečat na njem. "Ko smo jih poklicali, so bili navdušeni, saj je tudi zanje dragocen. Gre za zelo redek motiv priznanega nemškega kiparja Maxa Hermanna Fritza (1873-1948), ki so ga izdelovali le med letoma 1932 in 1934, in sicer v majhnem številu ter v dveh barvnih in eni beli različici. To pomeni, da je kipec precej redka star. Gre za res lepo najdbo," je navdušeno povedal Kaluža.

Še nekaj neznank predstavljajo grbi

V sredini je grb rodbine Schönburg, lastnikov gradu Snežnik in Mašuna, na desni grb Windischgrätzev, na levi pa grb rodbine Bentheim-Teckelburg iz nemških dežel, "za katero ne vemo, da bi Windischgrätzi z njo imeli kakšno povezavo". Grb Schönburgov se ponovi še ob strani, na drugi strani pa je znak C18, ki tudi ostaja neznanka.

Kaluža domneva, da so rodbine s kipcem obeležile skupen lov. "Windischgrätzi so bili strastni lovci, Hošperk je bil njihova lovska rezidenca in med aristokrati je bilo v navadi, da si ob lovu izmenjajo kakšno darilce. Glede na motiv kipca in postavitev grbov domnevam, da gre za ovekovečenje skupnega lova, ki pa ni zgodovinsko izpričan. Zato pozivamo vse, ki bi karkoli vedeli o prijateljevanju med temi rodbinami, da se nam javijo."

Muzej je donacije, ki jo namerava še letos priložnostno razstaviti, neizmerno vesel, saj jih ne beleži prav veliko, še posebej ne umetnin. Poleg tega so veseli tudi prvega sodelovanja s slovensko manjšino, "saj kaže na angažma naših zamejcev in njihov zdrav odnos do dediščine. Navsezadnje bi bilo kipec moč prodati na črnem trgu," je še povedal Kaluža.